Tomaž Orešič
energetski blog / energy blog

Težko pričakovan tretji energetski paket

Pa smo ga dočakali, predlog tretjega energetskega paketa namreč (third legislative package,http://ec.europa.eu/energy/electricity/package_2007/index_en.htm). Od januarskega predloga Evropske komisije naprej smo bili priča bolj ali manj burnim razpravam, lobiranju, iskanju zaveznikov, javnega izpostavljanja skupin držav za in proti in tudi številnim komentarjem v relevantnih tujih medijih. Današnji uraden odklon od prvotno osnovnega cilja nove direktive – ‘ownership unbundlinga’ omrežij je tako le dokončna potrditev že dalj časa pričakovanega. Tako je recimo ‘ownership unbundling’ na ravni distribucijskih podjetij v novem predlogu popolnoma izostal, kar je bilo sicer kaj hitro jasno po pomladnih stališčih ERGEG-a, Eurelectrica in predvsem po informacijah Bruseljskih ‘insiderjev’. Ob tem je takoj razvidno, da teh pričakovanj niso imeli špekulanti, ki v zadnjih tednih mrzlično kupujejo delnice slovenskih elektrodistribucijskih podjetij in ki čakajo na odrešujoč poseg države s prenosom lastnine infrastrukture na novoustanovljen SODO in ob tem na bogato poplačanje njihovih smelih finančnih naložb. Kakorkoli, gotovo bo za kaj takšnega vsled ignoriranja elektrodistribucijskih podjetij v novem evropskem predlogu nekoliko težje najti pravne in finančne razloge.

Bolj pomembno od zgoraj navedenega je seveda, kaj nov predlog v resnici prinaša. Njegov ključni vsebinski prispevek – ustanovitev t.i. ‘Independent System Operator-ja’ ali drugače ‘neodvisnega upravljalca sistema’, se torej nanaša le na prenosno omrežje in zaradi obstoječe strukture slovenskega upravljalca prenosnega omrežja ELES-a pri nas ni potrebe po kakršnihkoli spremembah. Spremembe bodo čutila velika evropska energetska podjetja, EDF, E.ON, RWE, Verbund in še kakšno, ki bodo v določenem obdobju po verjetnem sprejetju nove zakonodaje morala najti ustrezno rešitev. Pri iskanju te rešitve bomo gotovo priča številnim možnim variantam, interpretacijam, dokazovanju in lobiranju, kaj ‘independent’ dejansko pomeni.

Izmed ostalih predlogov bi izpostavil še tistega, ki napoveduje ustanovitev nove ‘Agencije za sodelovanje nacinalnih energetskih regulatorjev’. Cilj je povečanje moči in pristojnosti posameznih regulatorjev na nacionalnem trgu, v našem primeru Javne agencije za energijo RS, ter nadalje večje poenotenje in usklajevanje le-teh na ravni EU. To je zelo pričakovan predlog, če vemo, da je temeljni cilj evropske energetske politike enoten energetski trg in da je sedanje stanje v praksi daleč od tega.

Če pri slednji točki pogledamo pozicijo Slovenije, si lahko le želim, da formiranje te nove evropske agencije s stališča Slovenije ne bi ostalo tako neopaženo. Sem namreč mnenja, da se pravi nacionalni interesi ne oblikujejo z administrativni posegi, dogovornim delovanjem sicer formalno odprtega trga ter retoriko kvazi nacionalnih interesov, temveč se le-ti dosegajo z dejanskim vplivom v relevantnih mednarodnih institucijah. Če nimamo pravega vpliva v ERGEG-u, če je v celoti mimo peljal vlak pri ‘kadriranju’ izjemno pomembnega ‘Energy Community Secretariat-a’ na Dunaju, potem vsaj poglejmo, ali lahko Slovenija in ves njen strokovni in diplomatski potencial doseže relevanten vpliv v tej bodoči novi Agenciji. Tako bi se morali strateško lotiti naših strateških ciljev in jih seveda ustrezno podpreti z legitimnimi diplomatskimi, političnimi in lobističnimi orodji. Sama t.i.strateška pozicija med centralno in JV Evropo ne bo prinesla nič, če sami ne bomo izkazali dovolj vpliva. Še posebej je to pomembno, če imamo v vidu naše odprte čezmejne energetske infrastrukturne projekte, kateri bodo mimogrede ‘core bussines’ nove Agencije.

Tomaz Oresic