Tomaž Orešič
energetski blog / energy blog

Fight for Survival, the Evolution Game

The Summit Session at European Utility Week 2017

A very exciting Title for this most challenging Industry especially for the energy retail business.

This wide-raging Transformation is challenging well established Companies, the Incumbents and on the other hand motivating the Disruptives to enter the Industry.

We witness great level of Innovativeness when it comes to Customer Engagement, when it comes to new business Models al around Europe as well as on other Continents.

There is more or less supportive legal Framework present and there are unlimited technical Solutions available.

Technology is ready, Customer Engagement is the Priority.

The Question is, how to add value for the Customer and how to add Value for the Business at the End.

Pure Commodity selling is out, ‘wait and see’ is not an Option at all.

It’s about energy efficiency, flexibility, it’s about additional value and it’s about building Trust.

The Role of the Customer in the liberalised Market

As presented at the Energy Community’s Athens Forum on June 2nd 2014

Presentation Athens

2020 Program for Global Health: Knowledge-driven universal coverage in this decade

2020 Cover

This book is the solution to the global health care crisis. Knowledge-driven universal coverage provides a way to raise health-related behaviors and care to the highest possible levels. If the knowledge of a person’s conditions exists, the 2020 Program’s objective is to provide that information in a form that can be applied in a timely manner, instantaneously if possible. This is not only a private right, but a public imperative. Such answers reside in the knowledge of the people and how it is used. Technology needs to be organized to promote optimal use of such knowledge based on a constant flow of as much health-related information as can be made available. The 2020 Program for Global Health is a vehicle for achievement of existing epidemiological and public health initiatives. By introducing fluidity, smooth flow of knowledge, into the equation and by establishing consistent data collection and evaluation facilities, the 2020 Program closes the loop between planning and doing, between research and implementation. Focus on data collection and scientific interpretation provides an authorized, grounded channel from inception that can provide lifestyle and clinical guidance, definitive compliance audits, and step-by-step authorization patterns. Dual control, the simultaneous support of top down administrative controls and horizontal, science-based processes, is an important aspect of knowledge-driven universal coverage and optimal health outcomes. This includes eradication of noncommunicable diseases in particular and an ability to direct resources toward healthy behaviors and more self-fulfilling past-times.

The 2020 Program for Global Health is established for this purpose, focusing on good health as the primary outcome and the elimination of diseases as an important step in that direction.

http://amzn.to/1heDQiY

 

V Portorožu o najaktualnejših izzivih energetskega trga

V današnjih razmerah v Evropi ni enostavno biti energetsko podjetje. Še manj kakšno starejše s pretežno konvencionalnim proizvodnim portfeljem.

Padec veleprodajnih cen, povečevanje deleža volatilne obnovljive proizvodnje in cilji energetske učinkovitosti postavljajo panogo v povsem novo okolje. Gospodarsko finančna situacija in višji stroški financiranja v državah jugovzhodne Evrope postavljajo tukajšnja energetska podjetja v še bolj nezavidljiv položaj.

Ne glede na to se obsežna tranzicija danes odvija pred našimi očmi in samo tisti, ki bodo svoje strategije prilagodili novim razmeram, lahko računajo na svoj nadaljnji razvoj in obstoj.

Evropska energetska politika se pri tem poskuša poenotiti in najti način, da bi se preprečilo nadaljnje vzpostavljanje nacionalnih modelov trga. Prav slednje se danes že dogaja in vodi pravzaprav v popolnoma nasprotno smer od ciljev skupnega evropskega energetskega trga.

V današnjem času, ko bi bile nujne obsežne nove investicije v proizvodne zmogljivosti, bi investitorji potrebovali predvidljivost in poenotenje politike.

V praksi pa, kakor da bi se proces liberalizacije ustavljal, tržne zakonitosti pri investicijah pa omejile.

Tržni del celotne panoge se torej zmanjšuje, diskusije o vzpostavljanju t.i. trga moči (capacity market) pa zaradi s tem povezanih pričakovanj zaustavljajo nove tržne investicije. In pomanjkanje investicij danes bo imelo izjemne učinke v prihodnosti.

Hkrati pa so z vzpostavljanjem nacionalnih modelov trga moči na vidiku nesimetrični investicijski pogoji po evropskih državah, kar vsekakor ni v skladu s cilji skupnega evropskega energetskega trga. Gre za nadaljnje oblike nacionalno zasnovanih reguliranih shem, ki še dodatno zmanjšujejo delež svobodnega trga v celotni vrednostni verigi energetske oskrbe.

In kot je bilo jasno povedano na nedavni investicijski konferenci Energetske skupnosti na Dunaju, se sedanji razmeroma poceni proizvodni mix spreminja v drag proizvodni mix.

In kakršenkoli že bo prihodnji model trga, bo le-ta vseboval večjo stopnjo regulacije in administrativnih intervencij, kot sedanji.

Lahko nas veseli, da so že pomladi opredeljene teme letošnje konference Energija13, bolj ali manj enake tistim, o katerih je se prav te dni opredelila Evropska komisija in ki predstavljajo ene pomembnejših izzivov prihodnje strukture evropskega energetskega trga.

Vprašanje podpornih shem za obnovljive vire, vzpodbujanje upravljanja s porabo oz. ‘demand response’ programov ter stališče do oblikovanja t.i. ‘capacity markets’.

In kaj se je v zadnjih dveh letih spremenilo v državah JV Evrope, medtem ko smo bili na zahodno evropskih trgih priča skoraj dramatičnim spremembam?

Pretežno razvojno zadržanost glavnih regijskih energetskih podjetij se da pogledat tudi s pozitivne strani. Dejstvo namreč je, da smo prav v zadnjih letih priča transformaciji trga in da je že marsikatero zahodnoevropsko podjetje plačalo ceno učne krivulje prilagajanj novim razmeram. Te izkušnje bi lahko razvojno naravnanim, naprednim regionalnim podjetjem omogočilo bistveno hitrejši prehod v nove poslovne modele, tržne pristope in vključevanje oz. angažiranje odjemalcev.

Tomaž Orešič

Introduction to Energija13 with the last year’s key-note by Philip Lewis

Short Introduction to Energija13 with the last year’s session key-note by Philip Lewis from VaasaETT.

Smart solutions, smart customers, new business models in the retail business.

 

 

 

Energija13 in Portorož

This year’s 9th consecutive Energija13 will again deliver the most up-to-date topics and debates from the European and regional energy market.

The acknowledged international conference will take place on November 20th and 21st in Portoroz (Slovenia) and will confront viewpoints from line of guests and speakers, including ministers, leading representatives from European energy institutions and utilities.

The transfer from energy only to combined energy and capacity market is the challenge, which will inevitably lead to new market design and new business models. It indicates a challenge for generators, traders, suppliers as well as for transmission and distribution system operators and for the regulators. The value of flexibility will influence the whole value chain and this is also the reason why it is going to be the leading topic of this year’s event.

The topics are going to be:

–          IEM update

–          Investment landscape in SE Europe

–          Transition from Energy only to an Energy and Capacity Market

–          Demand response as one of the Key tools for a sustainable energy market transition

–          Energy Efficiency Programmes, new business models, value creation and customers acquiring.

Be a part of European energy future and take part in numerous debates on November 20th and 21st in Portorož.

SE Europe and the European Market Transition; Introduction to Energija13

The transfer from energy only to combined energy and capacity market is the challenge, which will inevitably lead to new market design and new business models. As the old way of Merit Order in generation is losing its meaning the new capacity mechanisms are going to play increasingly important role. It is however of great importance these new mechanisms do not destroy basic market principles and that we don’t lose all price signals. Knowing the growing needs for system balancing we should think of valuing the flexibility in demand through Demand Response Programmes first before introducing any new regulative schemes. The market should provide the economic incentives for the private sector to invest in demand response solutions. The industry thus has to recognize the value in Demand Response investment while the customers have to be aware of the value for them.

For the future of the European Internal Energy Market it is thus crucial that further fragmentation or renationalisation of national energy policies will be exceeded.

The support schemes for future renewable investments will inevitably have to become more market compatible, may it be through tariffs, floating with the price or through imposed balancing responsibility for renewable generators.

There are obviously conflicting priorities in the European energy sector, combined with huge differences in existing electricity generation portfolio as well as in the state of national economies across Europe. In addition to that the regulatory uncertainty is triggering noticeable volatility, stimulated also through the failure of the EU’s plans to revitalise the Emissions Trading Scheme and due to uncertainty of national feed in schemes. The industry needs a clear signal, especially when it comes to investors’ long term decisions in the sector.

SE Europe as the main focus of Energija13 might be a little behind these challenges however the electricity vs. gas price disproportion, loop flows and capacity issues from northern Europe prove unavoidable effect, spreading throughout Europe.

It is thus important we bring these topics on the agenda of Energija13 as one of the most significant energy market events in the region.

The transition of European energy market is again strengthening national policies and even more widening the gap between western and southern Europe. A system, which would base on the amount of subsidies on the electricity bill, would push the SE Europe with its bearish economic development further backwards and make the regional energy sector completely uninvestable.

The last but not least focuses of the event are going to be energy efficiency programmes for retailers and the role of customers in the energy market of tomorrow.

Tomaz Oresic

Trenutno se splačajo le naložbe v subvencionirane vire

http://www.nas-stik.si/arhivrevij/NAS_STIK_02-2013.pdf#page=18

Intervju Naš Stik, april 2013

Obračanje po vetru

Objavljeno v Delo, 5.3.2013

Ob vožnji po primorski avtocesti nam pogled nehote pobegne na eno in edino vetrnico na slovenskih tleh. Vztrajno vrtenje rotorja, nekaj deset metrov nad kraško zemljo, vzbuja veliko simbolike in asociacij.

Prav ena od osnovnih karakteristik vetrne proizvodnje, to je njena vremenska odvisnost, ne le da omogoča obračanje elise po vetru, ampak sproža tudi obračanje v konceptu energetskega trga. In povzroča številne težave. Tako kot so vremenske razmere volatilne, tako se spreminjajo razmere na trgu.

Nakazani izzivi se povprečnega odjemalca električne energije, torej vsakogar izmed nas, načelno ne bi zadevali, če ne bi bil končni račun vedno izdan prav odjemalcu. Ta problem je v Sloveniji še precej manjši, kot marsikje drugje po Evropi, v končni fazi smo oziroma bomo pa vsi nosili breme nedodelanih scenarijev in dajanja prednosti nacionalnim strategijam namesto evropski.

Če je postfukušimski sentiment pred dvema letoma sprožil t. i. obnovljivo vznesenost, podprto z ambicioznimi načrti o dokončni uveljavitvi skupnega evropskega energetskega trga, so že leto pozneje začeli prihajati računi.

Strateški izzivi

V Sloveniji je tako nedavno negodovanje ob zadnjem povišanju prispevka za spodbujanje proizvodnje iz obnovljivih virov toliko težje razumeti iz dveh razlogov. Prvič, ker je znesek teh podpor pri nas še precej nižji kot v državah severno in zahodno od nas, ter drugič, ker so javnost in gospodarsko podjetniška združenja še leto pred tem častila proizvajalce fotonapetostnih panelov, zdaj pa nihče ne bi več želel plačevati računov za sprejete 15-letne obveznosti v obliki subvencij. Da je shema prav pri fotovoltaiki nevzdržna in da vsi subvencioniramo tehnologijo, ki zaradi cenovne vojne niti na Kitajskem ne zmore več vlagati v razvoj, je jasno kot kraško nebo po burji.

Enormna širitev fotovoltaične proizvodnje ter postavitev neskončnih vetrnih polj, predvsem na severu Evrope, ni povzročila samo nezanemarljivih finančnih obremenitev za evropske odjemalce, povzročila je strateško precej večje izzive za prihodnost energetike.

Nizke cene na veleprodajnem trgu električne energije, ki so tudi posledica presežkov iz vetrne proizvodnje, zdaj namreč onemogočajo investiranje v konvencionalne proizvodne vire, predvsem v tehnično nenadomestljivo plinsko tehnologijo. Posledično se investitorji zdaj odločajo o investicijah v obnovljivo proizvodnjo izključno na podlagi višine podpore oziroma subvencije, namesto na podlagi tržnih cenovnih signalov. EIB je sicer napovedal, da bo v prihodnjih treh letih za ekonomsko sprejemljive energetske projekte namenil dodatnih 60 milijard evrov sredstev, a vprašanje je, ali je v današnjih cenovnih (neto)razmerjih in regulaciji sploh lahko kakšen konvencionalen projekt še ekonomsko sprejemljiv. Drugače povedano, zdaj so ekonomične zgolj investicije, ki so povezane s subvencijami v obnovljive vire. In to ob sprejetih in oznanjenih visokih ciljih o delovanju tržnih mehanizmov oziroma skupnem evropskem energetskem trgu. In ob tem, ko je v Avstraliji cena električne energije iz nove vetrne elektrarne že cenejša kot iz nove premogovne ali plinske, in medtem ko so se v ZDA popolnoma preklopili s premoga na plin, v Evropi povečujemo porabo premoga, trg pa gre v smeri nadaljnje regulacije. Nemški odjemalci tako plačujejo milijarde in milijarde evrov za subvencioniranje 25 odstotkov njihove proizvodnje iz sončnih in vetrnih elektrarn, medtem ko je preostalih 75 odstotkov proizvodnje zaradi cenovnih nesorazmerij in povečane porabe premoga vse bolj umazanih.

Gre za velik geostrateški zasuk, ki mu Evropa brez aktivnejšega in poenotenega angažmaja preprosto ne bo kos. Pri tem ne gre samo za posledično višje račune za električno energijo, gre predvsem za manjšo konkurenčnost evropskega gospodarstva na globalnem trgu.

Evropska energetska politika bi morala zagotoviti konsekventnost regulative, dolgoročni strateški razmislek, večjo usklajenost evropske in nacionalnih politik ter odpraviti posamezne nacionalne intervencionistične ukrepe. Boljša koordinacija, predvidljivost in odprava intervencionizma so ključ za zagotavljanje investicijskega okolja v evropski energetiki. Spodbujati bi morala investicije, ki so ekonomsko upravičene, zmanjšati stroške tranzicije v nizkoogljično energetsko preskrbo, predvsem pa bolj proaktivno ravnati pri strateških izzivih, kot je proizvodnja plina in nafte iz skrilavcev. Kratkoročno je neizogibno, da tudi upravljavci vetrne in fotovoltaične proizvodnje prevzamejo nase obveznost napovedovanja porabe in lastnega trženja proizvedene energije, sicer se bo elektroenergetski sistem z vidika zanesljivosti preskrbe sesul.

Vključevanje odjemalcev

Spremembe, ki se zdaj dogajajo na energetskih trgih, so obsežnejše kot kadarkoli doslej. Pri le-teh ne gre več zgolj za tehnične in regulatorne probleme, spopadamo se z zelo holističnim izzivom. Vsaka sprememba namreč najprej odbije odjemalca, a dojemanje porabe energije se bo čez čas gotovo spremenilo. Elektrika in plin v prihodnje pač ne bosta več dobrini, pri odjemu katerih odjemalci ne bi bili aktivno vključeni.

Energetika je svoj model vzpostavljala zadnjih 50 let in je v splošnem »nepopularna« v javnosti. Zdaj, ob implementaciji pametnih števcev in omrežij, je treba zgraditi nov model, temelječ na aktivni participaciji ter na moralnem bistvu, na zaupanju odjemalcev. Glede na zaupanje odjemalcev ne mislim na meni sicer nerazumno nasprotovanje investicijam v, denimo, hidroelektrarne na reki Muri ali vetrna polja na Krasu, gre za precej več. Gre za angažiranje odjemalcev v pravem pomenu besede, za njihovo vključevanje v vrednostno verigo preskrbe z električno energijo in plinom v obliki upravljanja porabe in posledično za prispevek k učinkoviti rabi energije. Odjemalci, v prvi fazi predvsem industrijski in večji poslovni, bodo ob ustreznih finančnih spodbudah, s prilagajanjem svojega odjema pripomogli k stabilnosti sistema, predvsem pa zase dosegli pozitivne finančne učinke. Le-to mora temeljiti na tržni podlagi, ne na obligatornih modelih in dodatni regulaciji.

Pomen izobraževanja odjemalcev so zelo dobro zaznali in uspešno izvedli v Avstraliji, zelo uspešne primere participacije odjemalcev v obliki upravljanja porabe električne energije pa lahko že celo desetletje spremljamo v ZDA.

Slovenija ne more kaj dosti pomagati pri reševanju globalnih vprašanj, kot je preskrba s plinom iz skrilavcev, lahko pa vodi dosledno energetsko politiko, ki bo temeljila na novih tehnoloških izzivih, na spodbujanju inovativnosti ter na ozaveščanju in aktivnem angažmaju odjemalcev.

Prerivanje med t. i. energetskimi dolinami je relikt preteklosti, cilj mora biti dolgoročno vzdržen portfelj proizvodnje električne energije in povečevanje vrednosti premoženja. Cilj mora biti aktivna vloga slovenske (visokotehnološke) industrije na globalnem trgu napredne energetske infrastrukture ter ozaveščen in vključen odjemalec.

Tomaž Orešič

Reportaža z vsebinskimi poudarki z letošnje Energije12

Energija12, že 8.po vrsti, je potekala 7.in 8.novembra v GH Union v Ljubljani.
V reportaži so predstavljeni glavni vsebinski poudarki tega letošnjega vodilnega energetskega dogodka jugovzhodne Evrope.

http://www.youtube.com/watch?v=o6jxtFDPruc