ENERGIJA MED NAMI / ENERGY AMONG US
Tomaž Orešič, energetski blog / energy blog

Energetika ob sicer zelo dinamičnem globalnem poslovnem okolju velja še za dokaj konzervativno dejavnost. Številne druge dejavnosti so uspešnejše, ko gre za spreminjanje dojemanja v javnosti ter nasploh posodobitev imidža. Morda je temu krivo dejstvo, da gre za oskrbo z eno najbolj elementarnih dobrin, morda pa sama vplivna energetska javnost s pomanjkanjem razvojno usmerjenih razprav.
V tem desetletju čaka branžo veliko razvojnih izzivov za vse deležnike. Za lastnike energetskih podjetij, za zaposlene, za management in nenazadnje za odjemalce. V mednarodnem okolju se v tem zvezi dogaja tako zelo veliko stvari, pri nas pa človek dobi vtis, da je edina razvojna dilema Slovenije dilema TEŠ oz. NEK, na katero se je zbanalizirala vsa bolj ali manj strokovna razprava o prihodnosti slovenske energetike.
Globalno poslovno okolje, nova energetska zakonodaja, modernizacija energetskih omrežij, dostop do finančnih virov, strategije velikih evropskih energetskih koncernov, dogajanje na plinskem trgu, zadostnost usposobljenega inženirskega kadra v Evropi, prerazporejanja marž vzdolž vrednostne verige oskrbe z energijo in nenazadnje obvladovanje emisij CO2 so le nekateri od ključnih vplivnih faktorjev, ki bi jih bilo vredno vzeti v obzir.
Tako pa smo priča popolni prevladi populizma in pomanjkanja stroke v, sicer relevantnih, main stream medijih. Zadnje dni še prednjačijo razprave o vračanju denarja odjemalcem s strani distribucijskih podjetij, ko besede (takratne) realne vrednosti električne energije in dejanskega oškodovanja odjemalcev ni nikjer zaslediti. Preprosto vse v en koš, električno energijo, trošarino, omrežnino…, pa bo že kako. Glavno, da se vsa zadeva sliši privlačno.
Še hujši primer zadnjega vikenda je članek o ‘treh poletnih temah’ v Sobotni prilogi, ko avtor že tretjič v treh letih ‘copy-paste’ enak tekst, za katerega ga pri predhodnih objavah (v istem mediju) očitno nihče ni opozoril, da je v njem nič koliko površnih, napačnih trditev. Ponovno vse malo približno, računajoč, da saj nepoučeni bralci tako ali tako nič ne vedo in ne razumejo. Koga pa zanima, da je lastnik slovenske polovice Nuklearke GEN Energija in ne GEN I. Koga zanima, da je agencija za energijo sektorski regulator, kot ga opredeljuje energetska zakonodaja, ter z zelo jasno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostmi, in ne nek posrednik, kot jo imenuje avtor. Prav tako velja za GJS organizatorja trga z električno energijo oz. za Borzen. Da ne omenjam pojmov, povezanih z vrednostno verigo oskrbe z električno energijo in z delitvijo dejavnosti, kot jih opredeljuje zakonodaja, ali pa opisa konkurence na slovenskem trgu z električno energijo.
Na osnovi česa avtor trdi, da se električna energija v državah z razvitim trgom draži hitreje, kot ostale dobrine? Bi morda raje kakšno povedali o novih trošarinah, ki drastično zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, obenem pa predstavljajo večji dvig računa za električno energijo za gospodinjstva, kot katerikoli dosedanji dvig cen, pa naj bo usklajen ali neusklajen. Morda bi bilo smiselno omeniti še podporno shemo za vzpodbujanje investicij v izrabo obnovljivih virov, a kaj, ko je ta ‘aktualen’ tekst nastal že pred nekaj leti, vsekakor preden je bila podporna shema uveljavljena. Danes so v evropskih državah te podporne sheme namreč ena glavnih tem, ko gre za diskusije o atraktivnosti novih investicij, o transparentnosti trga in o obremenitvah za odjemalce.
Vesel sem, če ljudje kažejo interes za trg z električno energijo, me pa žalosti, ker se v javnosti ponavljajoče pojavljajo do energetske dejavnosti ignorantski teksti, ki ne koristijo nikomur.